fbpx

Blog

Kaj storiti po operaciji ali pojavu hernije? (1. del)

Piše: Mehanik hrbta

V tem natančnem zapisu vam bom pojasnil, kako se lotiti hernije ali po operativnem posegu ali po tem, ko so vam herniacijo diagnosticirali.

V enem od prejšnjih člankov sem opisal kaj hernija sploh je.

Vabljeni, da se nam 4. decembra pridružite na webinarju, na katerem bomo govorili ravno o postopkih odprave hernije in išiasa.

Tokrat vam bom opisal natančne postopke, kako se temeljito lotiti kakovostne obravnave hernije. Zapis je primeren za vse, ki imate hernijo ali pa ste bili operirani prav na herniji. Opisal vam bom predvsem, kako se lotiti herniacij v ledveni hrbtenici.

Hernija je pojav, kjer vsebina medvretenčne ploščice protrudira ven iz diska. Na vašem zdravniškem izvidu ste lahko dobili diagnozo poimenovano tudi kot protruzija, ekstruzija, zdrs diska, Schmorlova hernija – šmorlova hernija, ki v resnici ni hernija, pač pa poškodba plošče vretenca … Protruzija pomeni, da plašč še ni čisto predrt, medtem ko ekstruzija pomeni, da je vsebina diska že zunaj. Zdrs diska je termin, ki je anatomsko napačen, saj disk ne more zdrsniti. Disk je namreč močno vraščen s plaščem v vretenasto telo – kost in ta vraščeni del se nikoli ne iztrgata. Zdrs diska je zatorej anatomsko ponesrečen izraz, ki pa verjetno v večini pomeni, da je vsebina diska zdrsnila ven. Namreč disk je sestavljen iz močnega plašča – anulus; in želatinaste sredice – nukleus. Kar lahko zdrsne in kar poimenujemo hernija, je sredica, torej nukleus. Plašč diska se torej lahko predre kot počena guma, ne more se pa iztrgati ven, ne more zdrsniti. Kar lahko zdrsne, je vretenasto telo, kost. Le-te so položene ena na drugo in disk je vmes. Če zadnji del vretenastega telesa – fasetni sklep poči, pomeni, da ni več tako stabilno in se vretence lahko premakne. To je zdrs vretenca ali spondilolisteza, tukaj gre za tematiko primerno za naslednji članek.

Ko je torej jasno kaj hernija je in pod kakšnimi imeni jo lahko srečate se premaknimo na pogosto dilemo: ALI JE IŠIAS ENAKO HERNIJI?

Ne. Hernija lahko in pogosto tudi povzroča išias ali bolečine ishiatičnega živca. Ni pa edini možni povzročitelj. Išias ali ishiatične bolečine povzroča karkoli zmoti ishiatični živec na svoji poti od L4 do S3 živčnih korenin v hrbtenici pa vse do vaših prstov na nogi. Hernija je najpogostejši povzročitelj takšnih bolečin, so pa tudi drugi faktorji, ki jih bomo v članku še omenili – recimo stenoza ali poškodbe fasetnih sklepov, hondroze, piriformis sindrom – nabreklost mišice piriformis.

Glede na to, da ishiatični živec poteka od korenine L4 dol do križnice, lahko točno vidimo, katere herniacije povzročajo išias. Predvsem gre za herniacijo diska l4 in L5, v nekaterih primerih tudi za L3. Diskov od L5 naprej ni več, vendar zakaj je potem lahko vzdražena tudi kakšna korenina nižje dol, recimo S3? Zato, ker vsebina diska – nukleus ali nucleus – lahko popolnoma zapusti disk in pade vse dol na živčne končiče ishiatičnega živca, ki izhajajo tudi iz križničnega dela hrbtenice. Ko se zgodi kaj takega, je vzdraženih več korenin hkrati, kar pomeni, da je prizadetih več funkcij naenkrat, med njimi tudi odvajanje blata in urina. Takrat je treba takoj na operativno zdravljenje, če zadeva traja že dlje časa.

ALI HERNIJA LAHKO POVZROČA ŠE KATERE DRUGE BOLEČINE? Da. Recimo predrti plašč, torej predrti anulus fibrosis, ima na zunanji strani tudi živčne nevrone. Ko se plašč predre, tudi disk pošilja signale bolečine, ki pa so odvisni od posameznika in njegove nevronske gostote.  Bolečine zaradi herniacije lahko povzroča tudi poškodba katerega od ligamentov, najbližje diskom je posteriorni longitudinalni ligament. Ta ligament ima funkcijo stabiliziranja vretence in povezuje vsa vretenca posebej. Hkrati tudi rahlo brani živčne korenine pred izlivom hernije, saj je postavljen takoj za diskom. Zato je večina herniacij z bolečimi simptomi postero lateralnih, kar pomeni, da se nahajajo na zadnji stranski strani diska, kajti posteriorni longitudinalni ligament je postavljen tako, da brani centralni del diska, ni pa dovolj širok, da bi branil celotni disk.

ALI LAHKO ZARADI HERNIJE POSTANEM HROM? Ne. Namreč spinalni kanal poteka vse od možganov po hrbtenici in se konča pri prvem ledvenem vretencu. Nato se razprši v živčne korenine. Ker herniacija v ledvenem delu LAHKO naredi, je utesnitev posameznih korenin ali šopa le teh – cauda equina, kavda ekvina ali konjski rep (ker se snop živcev združi v ishiatični živec, podobno ožanju konjskega repa). Če se ali z našo pomočjo ali pa operacijo ne reši utesnitve posamične korenine, lahko pride do trajne disfunkcije katere od mišic, ki jo korenina oživčuje. Recimo mišice dvigovalke stopala – dorzifleksorji so pogosto prizadeti pri herniacijah. Da bi pa imeli trajno ohromelost spodnjih okončin, pa ni mogoče. Razlog, zakaj je določena živčna korenina lahko trajno prizadeta, je v tem, da pritisk hernije na živec lahko zmanjša dovod kisika v živec in s tem se tisti del trajno poškoduje.

KAJ PA BOLEČINE PO SPREDNJI STRANI NOGE? V tem primeru gre za vzdraženost femoralnega ali stegenskega živca. Izvor tega živca je v koreninah od L2 do L4, kar pomeni, da herniacije v L1, L2 ali L3 najpogosteje povzročajo ta tip bolečine. Drugi povzročitelji te bolečine so lahko tudi stenoze ali utesnitve vretenc.

KAKO PA TOREJ NASTANE HERNIJA? O anatomskih vzrokih si zopet poglejte moj prejšnji članek, ki bolj specifično govori o tem. Kar mene in tudi vas bolj zanima, je, kaj resnično povzroča hernije – to pomeni, kaj počnemo, da hernije sploh nastanejo? Konec koncev gre za poškodbe diskov in tako kot si ne poškodujete rame ali kolena kar tako, ker bi vas napadel neznan virus, tudi poškodba hernija ne nastane sama od sebe. Z neprimernim ravnanjem s telesom si jo človek povzroči sam.

Ko sem nekaj let nazaj govoril z nekim kirurgom, mi je omenil, da študije kažejo, da so herniacije večinoma genetskega izvora, saj so pri dvojčkih, kjer eden dela fizično na kmetiji in drugi sedeče v pisarni odkrili enak pojav herniacij. O genetskih vplivih sem pisal več v prejšnjem članku, ki ga imate zgoraj na voljo. Spet drugi so mi omenjali, da recimo fizično delo in vadba ne igrata nobene vloge ali razlike, in da se aktivni ljudje, ki hodijo na vadbe, ravno tako poškodujejo. Naj omenim, da so takšni pogledi in tudi študije izjemno simplistični in nekdo, ki se ukvarja z gibanjem in biomehaniko bolj profesionalno, hitro vidi napake v takšnih sklepanjih. Namreč herniacija je GIBALNA poškodba. To pomeni, da herniacije ne dobijo ljudje, ki izključno in samo ležijo. Herniacija ali poškodba diska se podobno kot druge poškodbe – recimo zlom golenice ali izpah rame, ne bo zgodila brez obremenitev. Tako na ta način nekako drži, da tisti, ki je bolj aktiven, tudi bolj tvega. Vendar, kot rečeno, enako velja za vse druge poškodbe. Moja naloga kot gibalnega strokovnjaka je v tem, da razumem in vas podučim, kakšne gibalne navade in obremenitve vam hernijo povzročajo in kakšne vam jo odpravijo in omogočijo rehabilitacijo. Namreč ljudem predpisati gibanje kot zdravilo za herniacijo je podobno, kot bi človeku z borelijo predpisali neko naključno zdravilo. Logično je, da mora biti zdravilo namenjeno točno specifični bolezni. Enako je pri poškodbi hernije. Treba je vedeti, kakšno zdravilo, kajti kot rečeno hernija nastane zaradi gibalnih obremenitev in z istimi ali naključnno izbranimi gibalnimi obremenitvami je ne boste odpravili, saj so prav te obremenitve krive za težave.

Za zdaj bo najlaže razumeti pojav hernije kot naslednjo formulo:

NAPAČNO RAVNANJE S TELESOM= HERNIJA

PRIMERNO RAVNANJE S TELESOM= REHABILITACIJA

Rehabilitacija hernije ni torej nič drugega kot primerno ravnanje s telesom. Namreč telo ni mrtvi stroj iz železa. Telo je živi organizem, ki se stalno obnavlja. Razlog, zakaj vaša hernija vztraja in boli, je v tem, da njen plašč stalno odpirate. Plašč diska se namreč pretrga predvsem pri fleksijskih in rotacijskih gibih. Pri ekstenzijah ali iztegih so fasetni sklepi tisti, ki udarijo skupaj. Torej, hernija drugače kot z upogibi hrbenice ali obračanjem hrbtenice ne more nastati. Danes gre pri večini ljudi za ponavljajoče, večletne upogibe pri majhnih, včasih precej bizarnih obremenitvah, kot so vsakodnevna opravila.

Ker sem o teh vzrokih za hernijo že pisal v zgornjem članku, gremo kar na soočenje s težavo:

KAKO TOREJ PO OPERACIJI ALI DIAGNOZI HERNIJE?

Operativni poseg je treba jemati kot novo poškodbo, ki odstranjuje prejšnjo, večjo poškodbo. Vedeti je treba vedeti tudi, da se več kot 90 % herniacij odpravi brez kirurških posegov. Prav tako operacija ni nedolžen poseg in nemalo primerov sem že videl, ko so imeli ljudje trajno ohromel živčni končič zaradi skalpela, ki lahko poškoduje tudi živec. Vseeno so ti primeri zdaj vedno redkejši, predvsem zaradi novih in varnejših tehnik operacij.

KAJ PA RAZTEZNE VAJE ZA HERNIJO?

Kot pišemo že v naši knjigi Dr. McGilla – Mehanik hrbta, so raztezne vaje pri herniacijah neprimerne. Namreč, spomnite se: Nočete raztegovati strukture diska, ki je že poškodovana. Želite, da se zaceli in umiri. Raztezne vaje so primerne za kolčne in ramenske sklepe, sicer pa je v začetku za herniacijo pomembnejša stabilizacija ledvene hrbtenice in mobilizacija kolkov in ramen. Še posebej ne želite raztezati ishiatičnega živca, če ga hernija stiska. Zatorej se zadržite in raje umirite bolečine s spodaj predstavljenimi koraki.

ALI NI TAKO, DA SE DISK CELI Z GIBANJEM – TOREJ GA MORAM ČIM BOLJ RAZMIGAVATI IN RAZTEZATI?

Da. In potem ne. Diski se hitreje celijo in prehranjujejo z gibanjem. Kar pa spet pomeni, da ne smemo narediti miselne napake in sprejeti vsako gibanje kot primerno in mehansko sprejemljivo za disk. Ker ni. Ne pozabite, zaradi določenih upogibov in obremenitev ste disk poškodovali – torej eno gibanje vaš disk uničuje. Katero ga pa res celi hitreje? V bistvu vse vaje, ki jih boste spoznali v naslednjih korakih, položaji in stabilizacije ter potem gibalni vzorci pobiranja bremen itd. Vse to prispeva k rehabilitaciji diska, če je razmerje primerno in položaj v ledveni hrbtenici takšen, da diska ne odpirate. Bolj tehnično povedano, disk se prehranjuje s spremembami v tlaku znotraj diska. Ko torej nekaj nosite, hodite, dvigujete, spite … In vse to v položajih, ki diska ne odpirajo, potem ni, da ga prehranjujete! Nasilno raztegovanje ni prehranjevanje diska, pač pa poškodba. Zato neprestano sedenje negativno vpliva na celjenje diska, ker je tlak stalno enak in ni variabilnosti, ki bi stimulirala celjenje. Pogosto boste videli, da vam bo zmes pravilno izvedenih vaj iz naše spletne platfrome ali knjige Mehanik hrbta zelo ustrezala. Torej, da disk se prehranjuje z gibanjem, vendar ne s škodljivo tehniko gibanja!

KAKO IN KDAJ SE HERNIJA LAHKO REHABILITIRA in ZAKAJ VELIKE HENRIJE LAHKO IZGINEJO V SEKUNDI IN SE POTEM SPET PRIKRADEJO?

Imate dva glavna načina, na katera telo funkcionira.Če je izliv velik in vsebina ne bo šla nazaj v disk, potem telo vsebino diska sčasoma očisti, vendar to lahko traja več mesecev, saj se mora gel razgraditi. Večina hernij je t. i. aktivnih hernij. To pomeni, da je hernija takšna, da je plašč predrt in vsebina diska lahko pogleda ven pri upogibih hrbtenice ali rotacijah, vendar pri drugih položajih ne povzroča nobenih težav. Tako recimo lahko nekdo z lepo nevtralno hrbtenico dvigne ali nosi velike obremenitve brez bolečin, vendar takoj, ko se upogne ali zarotira v hrbtenici, začuti bolečine v hrbtu ali po nogi. To ni nič nenavadnega, gre za klasičen primer aktivne hernije, ki je pogosto tudi MRI magnetna resonanca ne pokaže najbolje. Razlog je logičen: Tukaj ne gre za popolno ekstruzijo vsebine diska, pač pa vi z neprimernimi gibi disk odpirate in s tem hernijo večate, ko se vrnete v neboleč položaj, pa je videti, kot da hernije ni nikjer. Plašč hernije se lahko, čeprav počasi, zaceli nazaj, saj je rahlo vaskulariziran, torej prekrvavljen. Celjenje plašča torej traja relativno dolgo, do 2 leti. Seveda to pomeni pod pogojem, da ne odpirate plašča in ne odpirate rane! V dveh letih se z upoštevanjem naših navodil in nasvetov lahko rehabilitirate do te mere, da začnete tudi z gibi, ki jih morda prej niste mogli ali smeli izvajati.

Kaj storiti po operaciji ali poškodbi hernije (2. del)

Prijavite se na naše novice in prejmite darilo, e-knjižico dr. McGilla!

Imate bolečine v
hrbtenici? Izpolnite
spletni vprašalnik
in pridobite nasvete za
odpravo bolečin.