Piše Mehanik hrbta

Kaj mi lahko namestite kineziotaping? Tak klic sem prejel danes, ne boste verjeli: od kolegice fizioterapevtke.

Ker jo zaradi kašljanja boli rectus abdominis – six pack – bi rada, da ji kdo namesti famozne kinezio trakove. Vprašal sem jo, zakaj ji to ne naredijo sodelavke fizioterapevtke (verjetno ni vedela, da se pogovarja z največjim nasprotnikom fizioterapevtskih vraževerij) in mi reče nekaj v stilu, da tega ne delajo, ker nimajo licence. Malce mi je šlo na smeh, priznam.

No, gre za precej klasičen način razmišljanja ljudi, ki verjamejo v vraževerja. In eno od teh vraževerij je, da kineziotaping dejansko deluje. 

Trditve ljudi, ki verjamejov te trakove, so sledeče: kinezio trakovi naj bi izboljšali vse: od moči, propriocepcije, stabilnosti, občutka bolečine …. 

Pa poglejmo, kaj pravijo študije in tisti, ki so dejansko preučevali ne-uspešnost kinezio trakov: 

Študija je preučevala učinek kinezio trakov pri zdravi populaciji in pri populaciji z utesnitvijo subakromialnega prostora v ramenskem obroču. In kaj so ugotovitve? Ni učinka. Pri treh lastnostih – moč, propriocepcija in kinematika gibanja NI bilo ugotovljenih nobenih sprememb pri ljudeh s kinezio trakovi in ljudeh brez trakov.

Verjamem, da ste se počutili boljše po trakovih. Vendar gre za minimalen placebo učinek. In ne, placebo ni kul. Ni dobro vero polagati v stvari, ki dokazano ne delujejo. Imejte vero – vendar vero v resnico. 

Kaj ni bolj etično in hkrati učinkovito, da raje verujete v tisto, kar deluje in vam resnično izboljša moč in stabilnost sklepa? Recimo… trening za moč? Tu je potrebna disciplina, ne moreš samo nalimat trakove.

Drugi primer študije je, ko so preučevali vpliv kineziotapinga na rezultate v športu. Rezultat? Ni rezultatov – v športu. Prav tako je precej neumno s trakovi pokazati nasprotnikom, kje si šibek in kje te boli. 

Trakovi so bili nekaj časa popularni med športniki, sedaj pa tudi sam opažam vidno upadanje navdušenja. 

Športnik naj svoje navdušenje raje usmeri v pravilen trening in vero v tisto, kar dejansko je verovanje in ima globlji smisel. 

Barvasti Selotejp pa lahko uporabi za zavijanje novoletnih daril in kakšne sadomazo igrice z dekletom v postelji. Sej ne, da sem sprobal, samo ideje predlagam:)

Tretja študija preučuje učinek kinezio trakov oz. pomanjkanje le-tega pri mišično skeletnih bolečinah, kot so bolečine v križu in druge. Učinek je bil opažen kot minimalen v primerjavi z lažnimi trakovi. 

Prav tako ni bilo opaženih nobenih posebnosti pri tehniki nanosa, s katero se praktikanti kineziotapinga radi kitijo. Kar pomeni, da je popolnoma nepomembno, kakšno tehniko uporabe kineziotapinga bodo uporabili “strokovnjaki”, stvar je popoln bullshit oz. new age ritual.

Za vse te koristi, ki naj bi jih taping imel, lahko “okrivimo” človeško vraževerje. Radi verujemo, radi verujemo v čarobne lastnosti čisto nečarobnih predmetov. Zato se kot otroci igramo Harryja Potterja in letimo na leteči metli, čeprav je to zgolj sirkova metla od babice. 

Zavedajmo se svojega biasa, svojih nagnenj k fantaziranju in raje fantazirajmo tam, kjer je to produktivno: kako bomo s pravilnim treningom odpravili bolečine v hrbtu ali pa postali boljša različica samega sebe.

In to tudi udejani-mo-te.