Piše Mehanik hrbta

Nedolgo nazaj je izšla meta analiza (preučevanje več študij), ki je preučevala ne-učinkovitost fizioterapevtskih obravnav.

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37805175/

Rezultati so za marsikoga ne-pričakovani: fizioterapija ni nič bolj učinkovita če jo obiščete večkrat ali pa zgolj enkrat. 

Kaj to pomeni? Pomeni, da ima en obisk pri fizioterapevtu enak učinek na subjektivno izboljšanje kakovosti življenja kot pa več obiskov.

Preučevani so bili sledeči primeri težav:osteoartroza, zlom vratnega vretenca zaradi osteoporoze, nespecifična bolečina v rami, nespecifična bolečina vratu. 

Več si lahko preberete sami v zgornji študiji, ki je na voljo brezplačno.

Potrebno je povedati, da to ne pomeni, da je obravnava fizioterapevta neučinkovita na čisto vseh področjih. 

Prav tako si lahko študijo razlagamo na več načinov: morda je fizioterapija tako učinkovita, da že po prvi obravnavi stranka sploh ne bi več potrebovala fizioterapevta? 

Ali pa je tako slabo učinkovita, da imamo enak rezultat okrevanja, če sploh ne gremo k fizioterapevtu več kot enkrat? 

Namreč pogosto pozabljena komponenta uspeha pri bolečinah je ČAS. Pravijo, da čas celi rane.

To pomeni, da pogosto, kadar se pojavi problem, skušamo nekaj storiti zgolj zato, ker ne želimo težavo prepustiti milosti vnemar.

To tudi razloži, zakaj se v fizioterapevtskih obravnavah uporablja nešteto metod in izdelkov za lajšanje bolečine. Pogosto so si te metode celo nasprotne. Vse od toplote, ledu, masiranja, različnih metod masiranja in manualne terapije, kinezio trakovi, laserji itd. 

Namreč karkoli počnemo in nam ne škoduje, nam lahko daje občutek, da pomaga. 

Zato fizioterapija močno spominja na starodavna vraževerja, le da izgleda bolj medicinsko. V starih vraževerjih so ljudje tudi plesali okoli ognja verujoč, da jim bo to početje prineslo naklonjenost bogov dežja. 

Zakaj? Preprosto preveč mučno je, da bi čakali na dež in psihološko uničujoče. Potrebno se je bilo izmisliti nek ritual, ki je ljudem vlival upanje. Tako so se rodili rituali v časih pred pojavom modernosti in ateizma. In nič drugače ni danes, saj so naši možgani identični kot možgani prednikov. Le maska se spreminja in vsebina ritualov. 

Podobno kot pri starodavnih ritualih je pri pojavu bolečin. Fizioterapevtske metode mnogim vlivajo upanje že zato, ker imamo zadaj celotno proceduro. Ritual, tako kot pri naših prednikih. Tudi v fizioterapiji imate vrhovnega poglavarja svečenika – nekdo v beli halji, ki ima na steni veliko diplom. Čeprav bo izvajal terapije, ki niso nič bolj uspešne od tega, če bi stvar pustili ali izvajali karkoli drugega, bo marsikdo nasedel lepi sliki. Imate tempelj ali svetišče – lepa ambulanta in bolj je luškano vse skupaj, večjo moč ima na vašo percepcijo in vas pravzaprav hipnotizira s sugestijo.

Za konec naj poudarim, da je pomembno vprašanje predvsem – kaj ste spremenili na sebi s terapijo in koliko časa in denarja vam je to vzelo. Ni dovolj, da se bolje počutite po neki terapiji. Vprašanje je sledeče: boste lahko počeli tiste stvari, ki jih prej niste mogli? Boste lahko zopet smučali? Tekli, dvigovali bremena, se igrali z otroki itd. ? In kolikšno ceno boste plačali za to? 

Zato danes pri mnogih tipih bolečin, izginjajo terapije. Ker terapije ne pomagajo pri stanjih, kjer ni hujših poškodb, ki bi potrebovale zdravniško obravnavo. Kar se pojavlja, je vedno več zavedanja, da ljudje potrebujejo vadbo in trening. Kajti le to pusti dolgoročne posledice na izboljšano življenje. 

Kakšno je pa vaše mnenje in izkušnja s fizioterapijo?