fbpx

Blog

Mehanik hrbta na kongresu družinske medicine: Česa se lahko zdravniki naučijo iz gibalne terapije?

Piše: Mehanik hrbta

Imel sem čast, da predavam in predstavim postopke odprave bolečin v hrbtu zdravnikom družinske medicine na kongresu v Gallusovi dvorani. 

Najprej naj se celotnemu združenju zahvalim za povabilo. Verjetno sem bil edini nezdravnik na kongresu in sem podal precej drugačno perspektivo na to kako bi se tudi zdravniki lahko drugače lotevali pacientov z bolečinami v hrbtu od trenutne obravnave, ki so je deležni pacienti. Še enkrat naj poudarim, da me veseli interdisciplinarno sodelovanje in zanimanje zdravnikov kako tisti, ki se ukvarjamo z odpravo bolečin v hrbtu zares delamo v praksi. Konec koncev je večino naših strank že obiskalo zdravnike, ki jim nažalost niso mogli pomagati. Zato sem jim predstavil nekaj nasvetov, ki bi lahko izboljšali klinično prakso in trenutno oskrbo ljudi s težavami v hrbtu.

1. Bolečine v hrbtu niso bolezen in nespecifične bolečine NE obstajajo. Iz tega sledi, da bolečin v hrbtu ne smemo obravnavati enako kot virusne okužbe ali bolezni. Farmakološki pristop torej ni uspešen. Diagnostika kot je slikanje z MRI je preveč zamudno in drago glede na koristi, ki nam jih v primeru bolečin v hrbtu ponuja. Kajti slikanje z MRI indicira bodisi farmakološko ali pa kirurško rešitev- ki pa v večini primerov ne deluje ali pa ni potrebna, saj imamo veliko varnejše in učinkovitejše rešitve na področju gibalne terapije.

Slikanje in kirurški posegi torej pridejo v upoštev samo pri ljudeh z resnimi težavami in odpovedjo odvajanja blata ali urina. Pri vseh ostalih je veliko bolj smotrno, da se zdravnik usmeri v opolnomočenje pacienta. To pomeni učenje snažnega in dobrega ravnanja s svojim telesom, iskanja manj bolečih položajev in mehanizmov, ki povzročajo bolečine.

Veliko tega znanja ponujamo tudi na naši spletni strani ali pa na spletni strani www.kinvital.si , na youtube kanalu kinvital in naši različnih webinarjih in delavnicah.

2. Splošna vadba in splošne vaje žal ne bodo odpravile bolečin. V kratkem času ambulantnega obiska je smotrno čas nameniti svetovanju in učenju pacienta kako naj opravi osnovna življenjska opravila brez bolečin. Ta čas bo investiran v največjo korist v najmanjši časovni enoti. 

Če ima torej pacient bolečine pri določenih opravilih tekom dneva, je pametno, da mu zdravnik svetuje kako jih gibalno snažno opraviti, da teh bolečin ne bo. 

3. Telo se ves čas rehabilitira in obnavlja. Zato opolnomočite paciente tako, da jim pokažete kako se lahko gibljejo in živijo brez bolečin. Govorjenje kako nikoli ne bodo več počeli nečesa ali samo navajanje njihove diagnoze nikomur ne pomaga prav nič. Prej nasprotno. Veliko primerov ljudi vidim, ki imajo težave in travme prav zaradi diagnoze ali mnenja zdravnika. Vendar se v resnici lahko s pametnimi in praktičnimi nasveti naredi veliko za opolnomočenje in opogumljenje pacienta.

Tudi name osebno in na nas se obrača vedno več medicinskih strokovnjakov, ki se želijo naučiti tudi gibalne znanosti, saj je vedno več bolečin mogoče odpraviti s kompetentnih gibanjem. 

4. V kolikor ni mogoče o človeku povedati nič pozitivnega ali ponuditi nobene rešitve, sem raje tiho. Takšen je moj pristop. Preveč govorimo. In govorjenje o tem katera mišica bi lahko bila problem in kateri disk bi LAHKO bil problem nikogar ne zanima, še posebej ne človeka v bolečinah. Kar ljudi zanima so rešitve. Zatorej iščite možnosti, drže , učvrstitve, sprostitve, vaje, gibe , položaje itd. ki pacientu ustrezajo in zmanjšajo bolečine, povečajo funkcionalnost. Iščite rešitve, ne problemov. Rešitve rešijo probleme, medtem, ko problemi ustvarjajo nove probleme. 

5. Metodološko je znanstveni proces veliko bolj znanstven in trden kadar iščemo rešitve v pravih gibalnih nasvetih, kot pa če iščemo diagnoze v anatomiji ali skušamo spoznati katero tkivo je poškodovano. Iskanje rešitev z opazovanjem in preizkušanjem znakov, ki jih pokažejo naše stranke preko spontanega gibanja ali preko pogovora ne izgleda tako znanstveno kot morda testiranje v laboratoriju ali slikanje s fancy napravami. A v resnici je znanstveno močnejši in metodološko superioren način pridobivanja znanja na področju odprave bolečin v hrbtu. 

Primer: Trije ljudje imajo lahko enako poškodbo- hernijo diska l5 s1. Vendar imajo popolnoma različne gibalne znake bolečin. Nekoga bolijo upogibi hrbtenice, drugega iztegi, in spet tretjega boli ves čas, ker ima hrbtenico ravno in trdo kot beton zaradi fobije pred upogibi.

Če se primarno osredotočimo na iskanje sprememb v njihovem tkivu in določitvi točne patologije bomo izjemno neuspešni v našem primarnem cilju: Odpravi njihovih bolečin. 

Če se pa lotimo iskanja rešitev z modificiranjem njihovega gibanja in preizkušanja njihove bolečine-nebolečine, bomo pa razvili robusten znanstven pristop, ki absorbira in nabira prave rešitve in se je zmožen prilagoditi različnim tipom pacientov. 

Moja teza je, da zaradi omejenih informacij in znanja pri specifičnih posameznikih veliko lažje poiščemo rešitve v gibanju- ki so zelo ”poceni” in neškodljive tudi kadar ne delujejo- kot pa, da najprej skušamo razumeti diagnozo iz klasične medicinske perspektive. Tisti terapevti, ki ”tekmujejo” v tem kdo bo podal bolj zanimivo in čudaško diagnozo v resnici nimajo v glavi primarno pacienta in rešitve, pač pa želijo izgledati znanstveno in strokovno! Zato ne preseneča, da lahko en človek doživi 5 različnih tez in diagnoz, pogosto celo konfliktne med seboj.

Še ena iskrica: Ker so vzroki za bolečine večinoma gibalno-mehanski (rezultat našega tretmaja s svojim telesom) zapademo v slepo ulico, če vzroke iščemo v telesu, namesto da bi jih iskali v tem kako in kje grešimo nad svojim telesom! Primer: ”Vzrok” za bolečine v vašem telesu je lahko hernija, lahko pa tudi ne. Pravi vzrok je bodisi upogib v hrbtenici, bodisi pretirano napenjanje mišic, vaša poražena drža ali pa vaša živčna drža itd. 

6. Zato so klasični pristopi medicine pri odpravi bolečin v hrbtu nezadostni in pogosto vodijo v naivni racionalizem in empirizem – prepripanje, da en metodološki pristop, ki odlično deluje pri odkrivanju in saniranju rakastih tvorb deluje enako uspešno pri odkrivanju in saniranju bolečin v hrbtu ali drugih sklepih. 

Medicina ortopedije je že šla v pravo smer z delom Dr. Karla Lewita, ki je razvil veliko funkcionalnih testiranj in pristopov k zdravljenju bolečin z gibanjem. Za obuditev tega pristopa je potrebnega še več intelektualnega sodelovanja. 

7. Vse zdravnike zatorej vabim, da se udeležijo naših izobraževanj in tečajev mentorstva, kjer bodo prejeli izkušnje preko dela z našimi strankami in spoznali pristop, ki je vsekakor pristop prihodnosti in jim bo prav prišel v njihovi vsakodnevni klinični praksi. Mnogo zdravnikov je že bilo med našimi strankami in vedno več se jih odloča za znanje na našem področju.

Prijavite se na naše novice in prejmite darilo, e-knjižico dr. McGilla!

Imate bolečine v
hrbtenici? Izpolnite
spletni vprašalnik
in pridobite nasvete za
odpravo bolečin.