fbpx

Blog

3 Modrosti o stabilizaciji

Pogosto se besedo in pojem stabilnosti zlorablja in pretirano uporablja tudi takrat, ko ne vemo točno o čem govorimo. Tokrat vam predstavljamo nekaj besed o tem kaj sploh stabilnost trupa v resnici pomeni.

Stabiliziraj hrbtenico in bolečine v križu bodo izginile!

Gre za nasvet, ki prvi pride iz ust izvajalca terapevtskih dejavnosti ali nekoga, ki deluje na področju telesne priprave.

Je stabilna hrbtenica res ključ do odprave bolečin?

Pogosto je odgovor pritrdilen.

Ker pa je pojem stabilnosti pogosto površno interpretiran ali razumljen, sem se odločil na kratko povzeti razlago 3 konceptov-modrosti ustrezne stabilizacije po ugotovitvah dr. McGilla.

1. Modrost- potrebna je proksimalna (bližja) stabilnost za ustrezno distalno (oddaljeno) mobilnost.

Za generiranje sile pri upogibu prsta potrebuješ učvrščeno zapestje, za močan gib zapestja stabiliziraš komolec in za močan premik komolca mora biti rama trdna. Enako velja za hrbtenico (proksimalni segment), ko želimo izvajati gibe z okončinami (distalnimi segmenti). 

Če si za primer vzamemo hojo po stopnicah- V kolikor ob dvigu noge (upogib kolka) naš trup ni primerno učvrščen se medenica spodvije in tako z vsakim korakom ustvarja nepotreben stres na ledveni del hrbtenice.

Imitacija hoje po stopnicah s stabilnim trupom.

Imitacija hoje po stopnicah s pomanjkanjem stabilnosti v trupu.

Pavel Tsatsouline, priznan ruski strokovnjak s področja treninga moči in optimizacije človeškega gibanja primerja pomanjkanja ustrezne učvrstitve trupa pri izvedbi giba telesne okončine (distalni segment) s topovskim strelom iz lesenega kanuja. Mislim, da si vsi lahko zamislimo kakšen rezultat bi prineslo tovrstno početje.

2. Modrost-za stabilnost trupa morajo mišice delovati uglašeno kot glasbila v orkestru.

Če celoten orkester igra brezhibno, vendar eden izmed godalcev izvaja neko povsem svojo skladbo, skupna melodija ne bo prijetna za ušesa.

Enako je pri človeku- če katera izmed toničnih mišic opravlja delo drugih se bo ravnovesje, ki skrbi za enakomerno porazdelitev kompresije skozi hrbtenične strukture porušilo. Hrbtenica brez aktivnih mehkih struktur (naših mišic) ne more stati pokonci. 

V posnetku Jure – Mehanik hrbta lepo razloži kaj pomeni primerna “uglašenost” trupa.

Tako enostranska krepitev mišic trupa samo z urami držanja planka in tisoči izvedenih trebušnjakov ne bo pripomogla k vzpostavitvi ravnovesja v centru telesa.

Zato je potrebno se naučiti, da neprestano stiskanje mišic vodi v bolečine. Namreč mišice tudi ustvarjajo sile na hrbtenico in jo lahko poškodujejo ali pa se utrudijo kar vodi zopet v bolečino. Uglašenost trupa se trenira tako, da se naučimo zavestno uporabiti ravno tolikšen nivo stiska kot je potrebno, da opravimo zadano nalogo. To še posebej velja za vse, ki ste aktivni in trenirate.

3. Modrost -večino giba se v telesu zgodi v najbolj “ohlapnih” strukturah.

Slednja trditev velja tako za sklepe kot za mišice. Mišice, ki so raven napetosti prilagodile na način življenja npr. zadnje stegenske mišice, ki jih nemalokrat označimo za “zategnjene” bodo ZADNJE strukture, ki se bodo pri raztegu celotne posteriorne (zadnje) verige raztegnile medtem, ko bodo že tako “podaljšane” strukture tiste, ki se bodo raztegnile prve in v največji meri. To pomeni, da če ne znamo stabilizirati hrbtenice pri raztegu mišic nog ali rok, potem bomo razteg in gibljivost dobili samo iz hrbtenice. 

V primeru hrbtenice pa večji problem predstavljajo ohlapni in preveč gibljivi segmenti. Gre za medvretenčne drsne sklepe, kateri so podvrženi mikropremikom in se bodo ob premiku hrbtenice premaknili prvi in izvedli večji del giba. Ko gre tkivo čez svojo točko adaptacije (večji stres kot ga je možno tolerirati) je bolj podvrženo tveganju za poškodbo.

Ohlapen sklep je potrebno ustrezno učvrstiti in tako enakomerno porazdeliti delo na spodnje in zgornje sosede. 

Tu je operativna fiksacija hrbtenice lahko problematična saj ob popolni zaustavitvi gibanja enega segmenta prisilimo okoliške segmente, da postanejo preveč gibljivi oz. hipermobilni in tako bolj dovzetni za poškodbo.

Premalo učvrščen trup glede na zadnje stegenske mišice.

Razteg posteriorne verige ne povzroči nekontroliranega premika medenice in posledično ledvenega dela hrbtenice. Tako vidimo kako stabilen trup omogoča, da sploh lahko raztegnemo mišice nog. Če ni stabilnosti trupa, ni boljše gibljivosti nog. Tako je stabilnost trupa ključna, da dobimo primerno gibljivost v kolčnih in ramenskim sklepih.

Prijavite se na naše novice in prejmite darilo, e-knjižico dr. McGilla!