Piše Mehanik hrbta

Dandanes se soočamo z epidemijo šibkosti. Ker je pogoj za moč to, da imate močan um z močnimi vrlinami, se moderna epidemija šibkosti začne z umom, šibko telo je zgolj posledica. 

Kadar ljudem avtoritete in “strokovnjaki” uničijo um, takrat tudi telo začne razpadati. IN družba počasi drvi v propad in notranji razkol.

Celoten zdravstveni sistem je trenutno narejen v smer, ki ljudem daje čimvečjo potuho in izgovore za lenobo in šibkost. Pod pretvezo strokovnosti zdravstveni delavci prav veselo tekmujejo kdo bo ljudem prepovedal več stvari, in jih bolj in bolj ustvaril za paciente, za žrtve.

Tako določeni poklici zdravstva, tu prednjačijo predvsem fizioterapevti pogosto podzavestno prav želijo upravičiti svoj obstoj tako, da ljudi ohranjajo prisesane na sistem terapij in polne prepričanj kaj vse je narobe z njimi. 

Dajmo se za trenutek postavit v kožo nekega terapevta: V njegovem-njenem interesu je, da človeka naredi za pacienta. Ker namreč vse gleda skozi prizmo patologij, prizmo šibkosti in poškodb, potem bo nekaj definitivno našel, pa četudi tega ne more znanstveno potrditi. Prav tako bo zelo zelo težko človeka spravil ven iz stanja šibkosti, saj namreč nikoli ni na sebi preizkusil kaj pomeni narediti telesno spremembo in ustvariti močno telo. 

Če vas nekaj boli, potem bo zdravstveni delavec definitivno iznašel strokovno zveneče in grozljivo ime diagnoze za vašo težavo. Našel bo tudi cel kup naprav, tretmajev, elektronskih igračk, tehnik drmanja in gnetenja… Našel bo vse, samo pravega gibanja, prave obremenitve in prave rešitve, ki bi vašemu umu dala samozavesti in telesu moči- tega pa ne. 

Vse to kar se danes dela v zdravstvenih poklicih je namenjeno izogibanju bolečine, bežanju pred neprijetnostjo in predvsem begu pred resnico. Protibolečinske tablete, protibolečinske terapije, protibolečinske masaže, protibolečinske manualne terapije, protibolečinske vajice…

Vse namenjeno zgolj in samo kratkoročnemu učinku. In ko ste enkrat del tega sistema prepričanj, takrat se lahko večno vrtite v začaranem krogu. Ker ta sistem, ki ustvarja družbo šibkosti, ima za seboj vse pravne in formalne nazive, papirje in “dokaze”, da je maškarada, ki jo počnejo pravilna.

Ko se enkrat takole recimo vrtite od fizoterapevta do terapevta, ste ga opleli. Prodali vam bodo vsakič novo razlago in diagnozo kaj je narobe z vami. Vsakič novo terapijo, nov protibolečinski trik, prevaro telesa, da boste za nekaj trenutkov mislili, da ste normalni, čeprav niste.

Vi in vaš um, vaša samopodoba pa vedno bolj postajate…. prestrašena žrtev. 

Vaš um se začenja izgubljati v morju kvazistrokovnih izrazov in diagnoz, in kontradiktornih mnenj “zdravstvenih strokovnjakov” katera mišica vse vam danes dela probleme, katere strukture so “uničene”, kaj vse imate “sesuto” , “poškodovano” itd.

Začeli ste z majhno težavo ali poškodbo, sedaj pa ste v večjih težavah kot na začetku. 

ZAKAJ JE STANJE TAKŠNO?

Kako je torej mogoče, da celoten sistem zdravstva, napolnjenega z različnimi specialisti preprosto popolnoma pogori kadar se mora soočiti s primeri ljudi, ki jih ni mogoče pozdraviti z zdravili ali operacijo?

Zdravstvo je namreč relativno uspešno pri zdravljenju bolezni in težkih poškodb, ki zahtevajo operacijo, pogori predvsem tam kjer ne morejo dati jasne diagnoze in jasne rešitve.

BOLEČINE IN “POŠKODBE” MODERNEGA ČLOVEKA IMAJO SOCIOLOŠKE, POLITIČNE, PSIHOLOŠKE in BIOMEHANSKE VZROKE, IN NISO ZDRAVSTVENI PROBLEM! 

Zdravstveni delavci so zatorej logično popolnoma bosi pri soočanju z modernimi problemi bolečin v križu, kolenih, ramenih itd. 

Namreč zdravstvo vam lahko pomaga, če si zlomite hrbtenico in vas morajo operirat ali pa če imate okužbo v hrbtenici in vas morajo pozdravit.

Ne bodo pa pomagali, če ste dobili hernijo pri delu na kmetiji, ali če vas boli hrbet pa ima vsak 100 teorij zakaj. 

Namreč zdravstvo ima probleme pri soočanju s problemi, ki so za ljudi zelo boleči, vendar ni prisotne tako hude poškodbe, da bi lahko z zdravstveno intervencijo karkoli rešili.

Zdravstvo ima torej probleme tam, kjer je bolečina ali disfunkcija življenja visoka, ni pa nobene hude poškodbe ali bolezni, da bi lahko kakorkoli pomagali z zdravili ali operacijami.

Zato, da ste dobili hernijo pri delu na kmetiji ali pa, da vas “samo” boli hrbet, čeprav nimate poškodbe- je krivec v vaši biomehaniki ali po domače tehniki gibanja in ponavljajočih vzorcev gibanja. Krivec za porušeno biomehaniko je odsotnost učenja gibanja in treninga moči v našem šolstvu, mladosti in odraščanju- ker nas tega ni nihče učil.

In samo učenje pravilne biomehanike gibanj, ki vas bolijo, vam bodo okrepile telo. Brez kakršnekoli intervencije zdravstva. Vas boli, ko ali po tem ko se gibljete ali sedite? Potem boste morali nekaj spremeniti v svojem gibanju in fizični pripravi. 

IN tu vam je zdravstvo prej v napoto kot korist, saj vam bo povedalo 100 razlogov zakaj NE smete živeti, NE smete nečesa početi in nobenega razloga kako lahko zopet poiščete svojo moč. 

“DANAŠNJE TEŽAVE IN BOLEČINE LJUDI SO POGOSTO REZULTAT SLABEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA IN ŠIBKOSTI TELES. IN BOLJ ČISTO GIBANJE + MOČ USTVARITE V TELOVADNICI S TRENERJEM ALI KINEZIOLOGOM, NE PA V AMBULANTI NA TERAPEVTSKIH MIZAH!”

Nadalje, to da vas kronično boli v hrbtu je morda socio-psihološki problem. Kaj to pomeni? Pomeni, da so spremembe v socialno-političnem okolju družbo spremenile v vedno bolj sedečo družbo, kjer vedno več sedimo. To pa je vplivalo na porušeno gibanje tudi v biomehaniki in vedno bolj občutljiva telesa, kar posledično vodi v bolečine. Spet v tiste bolečine, kjer vam zdravstvo ne more pomagati- telovadnica pa lahko.

Socio- psihološki vzrok bolečin nastane tudi takrat, ko vam prav zdravstveni strokovnjaki dajejo nasvete skregane s človeško naravo in biologijo. Recimo, da morate stalno stiskati hrbtne mišice ko sedite ali pa, da morate med hojo napenjati medenično dno itd.

Gre za lep primer kako je za porušeno mehaniko gibanja in pa gibalne fobije in strah, krivo okolje, ki vas spodbuja v popolnoma nenaravne oblike gibanja. To potem vpliva na vaša prepričanja, in biomehaniko oz. tehniko, lepoto gibanja – ali pomanjkanja le te. Na koncu pa nenaravni z naravo zgrešeni napotki okolice vplivajo tudi na čustva in psihološko stanje, saj postanete zaradi upoštevanja teh napotkov neke vrste gibalni invalid in psihično ujet v strahu. 

Prav tako so primeri politično- socioloških vzrokov za pojav bolečin primeri, ko dlje časa čutite psihično neravnovesje zaradi porušenega življenja ali strahu. Tako lahko recimo anksioznost glede prihodnosti, močno vpliva na vašo obliko gibanja, napenjanja mišic, in miselno odsotnost. To pa vpliva na porušeno gibanje in napore za izvedbo kakovostnega treninga.

Tako vas stalno nekaj žuli, boli, zateguje itd. šli ste že na slikanje in diagnoze od petka do svetka, letali ste s tistimi izvidi in papirologijo od specialista do shitolista, pa ste še vedno na istem.

KAKO TOREJ REŠITI PROPADANJE CIVILIZACIJE IN ČLOVEŠTVA?

Seveda moramo biti optimisti. Moje delo je učenje ljudi kako razumeti vrline težkega treninga in vadbe s katero odpravimo bolečine in poškodbe. Največ kar ljudem lahko dam je, da začnejo uživati v naporu vadbe in mišic. Pomeni, da so lenobo in vdajanje v roke institucijam zdravstva vzeli v svoje roke, in se odločili da postanejo neodvisni in močni.

Dokler bo zdravstveni sistem favoriziral “kurativo” oziroma medicinski pristop k reševanju zgoraj opisanih gibalnih težav, ki nimajo veze z medicino – do takrat bodo ljudje izbirali to pot. Ker je lažja.

Veliko lažje se je ob zvinu gležnja, bolečinah v hrbtu, poškodbici ramena uležti na mizo in čakati na čudež s terapijami. 

Poleg tega, da jaz in kolegi razvijamo čim boljše pristope za odpravo poškodb in bolečin v telovadnici, ne v ambulantah, se je potrebno zavedati, da moramo spremeniti sistem obravnave takih težav.

Namreč prav je, da zdravstvo obravnava ljudi v primerih, ki jih zdravstvo ZNA obravnavati. Kot rečeno, bolezni in poškodbe.

V vseh drugih primerih bi pa zdravstvo in tudi v interesu zdravstva moralo biti, da ljudi poziva naj se spravijo v telovadnico in začnejo delati na sebi.

Tako se bodo tudi zdravniki rešili nepotrebnih obravnav, nepotrebnih “pacientov” in diagnoz nečesa, kar ni rešljivo drugje kot v telovadnici ali pri samem sebi.

Moto zdravstvenega sistema bi moral biti: “Vsi v telovadnice, vsi bodite močni. Šele ko zbolite in se zares polomite nas obiščite!”

VSE KAR ŽELIM: BODIMO ENAKOPRAVNI! 

Vse kar želim je, da država neha favorizirati zdravstvene storitve. Zdravstvene storitve so namreč oproščene davka na dodano vrednost. Zdravstvene storitve imajo pravne privilegije na trgu, kjer skušajo preprečiti vstop na trg in pomoč ljudem vsem, ki ne spadajo pod njihove poklice. Vse to otežuje spremembo v smer, ki jo družba trenutno potrebuje.

Dovolj bi bilo, da bi država dala ljudem prosto izbiro kje bodo opravljali rehabilitacije ali reševali svoje težave z mišicami in bolečinami.

Tako bo tudi država spodbudila ljudi, da ob pojavu težav najprej rešitve iščejo v telovadnici, ne pri zdravniku.

TRENUTNA MISELNOST:

BOLEČINA= 1.ZDRAVNIK 2. ZDRAVNIK 3. ZDRAVNIK 4. ZDRAVNIK…….

PAMETNA MISELNOST:

BOLEČINA= 1.TELOVADNICA IN TRENER, KINEZIOLOG 2. ZAMENJAJ TRENERJA IN KINEZIOLOGA 3. POIŠČI SI ŠE DRUGEGA KINEZIOLOGA 4. FIZIOTERAPIJA 5. ZDRAVNIK

Ko bomo ob pojavu bolečin najprej rešitev iskali v krepitvi in pravilni vadbi, bomo zdravstveni sistem osvobodili in ga osredotočili na prave težave, ki jih dejansko lahko in zna reševati. In bo obravnava bolezni in težkih poškodb boljša kot je sedaj. iN hkrati bomo dobili močnejšo in bolj pripravljeno družbo.

IN v taki družbi bomo vsi raje živeli.  V družbi kjer vsi stremimo k temu, da postanemo boljša različica samega sebe.

Za več informacij in pomoči smo vam na voljo!