fbpx

Blog

Bio-psiho-socialni pogled na bolečino

Delo z ljudmi je le redko preprosto. To velja za vsakršno delo z ljudmi, od trgovke, ki odgovarja na vprašanje: ‘’zakaj ta akcija ni več veljavna?’’ pa do zdravstvenega delavca ki se trudi odgovoriti na vprašanje: ‘’zakaj me boli križ?’’.

Delo z ljudmi je zagotovo zahtevno in kompleksno, ki od zdravstvenega delavca zahteva podrobno razumevanje kompleksnih biomehanskih in biokemičnih dogajanj v človeku, pa do tega, da znamo pacienta pogledati v oči in resnično prisluhnit njegovi zgodbi, se kdaj nasmehniti in pošaliti, ter s pravimi argumenti pridobiti njihovo zaupanje.

Večinoma se fizioterapevti izobražujemo na področju biomehanike. Torej se trudimo razumeti kako masa mišic, kosti, vezi in živcev spretno sodeluje pri tem, da lahko gre naš pacient normalno v službo ali pa odigra rekreativno igro tenisa. Razumevanje teh povezav, kako delujejo ko je vse normalno, in kdaj niso v normalnem, temveč so v patološkem stanju predstavlja zahtevno delo. Veliko terapevtov tako posveti večino svojega kariernega časa razumevanju povezav med mišicami, kostmi, vezmi, živci in fascijo. To je seveda ključnega pomena za vsakega terapevta, ki se ukvarja z zdravljenjem lokomotornega aparata, pa vendar daje le omejen vpogled v to zakaj nastane bolečina.

BOLEČINA JE ALARM, KI SE LAHKO SPROŽI TUDI ZARADI MAJHNE MIŠKE

Bolečina je multidimenzionalna izkušnja in je na prvem mestu varovalni mehanizem človeka. Bolečina nas varuje pred dejansko ali potencialno poškodbo tkiva, in je odziv možganov na vse prejete dražljaje, tako iz okolja kot iz telesa. Zelo pomembno je, da bolečino razumemo kot biopsihosocialni pojem, ki se pojavi ko možgani zaključijo, da smo v nevarnosti.

Tako lahko razumemo, da ne glede na to, da sta imela dva pacienta enako poškodbo tkiva in smo ju temu primerno tudi enako tretirali dobimo popolnoma drugačen rezultat.

V praksi je torej sicer zelo pomembno razumeti mehaniko poškodbe tkiva, saj jo samo tako lahko pozdravimo in preprečimo njeno ponovitev, pa vendar je ključnega pomena pri vsakem posamezniku potrebno razumeti tudi psihosocialne dejavnike, kot je kraj kjer se je poškodba zgodila (služba ali dom), kdaj se je poškodba zgodila (tik pred koncem sezone, ali pred začetkom sezone), kakšen pomen ima poškodba za posameznika (zlom prsta pri nogometašu ali profesionalnem violinistu). Ti dejavniki igrajo ključno vlogo pri tem kako se bomo s pacientom lotevali njegovih težav.

Seveda pa igra veliko vlogo tudi trajanje bolečine, ki jo pacient ima in kako ta bolečina vpliva na njegovo osebno življenje. Če bolečina traja kratek čas in je vpliv same bolečine na pacientovo življenje minimalen (zvin gležnja pri rekreativcu) bo obravnava popolnoma drugačna kot pa če bolečina traja že dolgo časa in ima velik vpliv na posameznikovo življenje (5 let trajajoča bolečina v ledveni hrbtenici ob sedenju pri pisarniškem delavcu, čigar hobi je branje knjige).

Včasih je potrebna kratka obravnava specifičnih tkiv, ura ali dve demonstracije vaj in pacient se vrne v svoje življenje samo z bežnim spominom o zvinu gležnja enkrat leta 2005 ali 2004. Včasih pa lahko obravnava traja mesece in vključuje tako obravnavo tkiv skozi manualno terapijo, kot tudi vodeno vadbeno terapijo, specifično edukacijo o sami poškodbi ali bolezni, ki je doletela posameznika in drugih različnih intervencijah odvisno od posebnosti posameznika. Nenazadnje to pogosto pomeni spremembo načina gibanja, vedenja, mišljenja, skratka spremembo načina življenja.

Pri bolečinah, ki trajajo dlje časa in imajo na pacientovo življenje večji vpliv je pristop vsekakor popolnoma drugačen kot pri akutnih poškodbah. Takrat je najpogosteje terapevtova naloga, da pacienta o poškodbi pouči (razumevanje samo po sebi zmanjša bolečino in strah) ter ga nauči varnega gibanja glede na njegovo stanje, prav tako pa mu skozi terapijo svetuje kako naj prihodnjič ravna drugače z namenom, da prepreči enako poškodbo že preden se zgodi.

Znanje glede biomehanike in zdravljenja različnih poškodb imamo možnost pridobiti iz mnogo različnih izobraževanj, medtem ko v našem okolju o bolečini kot taki govori le malokdo. Verjetno je to zaradi tega, ker jo skoraj vedno povezujemo s poškodbo tkiva, medtem ko znanstvene raziskave in preprosti praktični primeri dokazujejo popolnoma nasprotno. Bolečina in poškodba tkiva imata variabilen odnos.

BOLEČINA NI VEDNO POŠKODBA!

To pomeni, da je lahko vaša poškodba zelo majhna ali jo pa sploh ni, vendar je bolečina neznosno huda.

Kot rečeno, bolečina je podobna alarmu v vaši hiši. Če je alarm preveč pozoren se bo vklopil za vsak minimalni premik, četudi ni nevarnosti. Pogosto primarna poškodba ali pa neljub dogodek (vas je enkrat štihnilo pri sklanjanju) lahko povzroči dolgoročen strah in napetost kadar se zopet soočite s podobno aktivnostjo, četudi je minilo že veliko let od tega.

Kaj sploh bolečina je? od česa še je bolečina odvisna če ne samo od poškodbe tkiva? in kako prepoznati v praksi, kdaj gre za herniacijo diska, ki pritiska na živec in kdaj za pacienta, ki je zaradi poškodbe tkiva razvil prekomerno zaščitniški odziv na dražljaje?

Na vse to bomo odgovorili na prihajajočem seminarju v letu 2020, kjer se bomo lotili kroničnih bolečin in razumevanja vzrokov za pojav bolečine! Najprej moramo bolečino razumeti in vedeti kdaj je zares poškodba vzrok za bolečino, kdaj pa bolečino povzročajo naši odzivi reakcije telesa, ki nas zgolj želi zaščititi.

 Seminar o bolečini z Luko Duhom bomo imeli v KinVital 7. Marca. Prijave tukaj na povezavi:

Prijavite se na naše novice in prejmite darilo, e-knjižico dr. McGilla!